v pregretem
kotlu lobanjskega dna
se nad nagubano smrdljivo gladino
skrknjene možganovine zadnje večerje
prežeče plazi zadušljiva megla temačnih čustev
s težavo utišam hrapavo tarnanje
umirajočega giganta v sebi
diham počasi
di-ham
so-ham
di-ham
so-ham
zaslišim
tihe
vampirsko
vabljive
besede
srca
in se zopet
( kot vedno )
ujamem
na jezičku
peklenske
gugalnice
poistim se
z vesoljnim
utripom
vsemogočne
androgamete
postala sem
BOG-in-JAZ
to je
moja
kri
ki jo
puščam
za vas
moški, kje je zdaj tvoj
sluzasto-slinarski
izdajalski
poljub
?!
?