Fragment
Žvečiš preostanek včerajšnjih želja,
ki so očitno dovolj famozne,
da te nasitijo še danes.
Sama vonjam minljivost
in črke postajajo prevelike za ozko grlo,
ki meri mojo bližino s teboj.
Poslikava ujame nasmejan obraz
preden se moja temeljna perspektiva
razcepi na milijone praznin.
ki so očitno dovolj famozne,
da te nasitijo še danes.
Sama vonjam minljivost
in črke postajajo prevelike za ozko grlo,
ki meri mojo bližino s teboj.
Poslikava ujame nasmejan obraz
preden se moja temeljna perspektiva
razcepi na milijone praznin.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuška Golobič Malena
- 11. 12. 2009 ob 19:44
- Prebrano 2037 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 869
