Kresnička
Poletje gre čez polje,
mak gleda v zvezdnato nebo,
lučke večera plavajo mirno,
jaz jih lovim z dlanjo.
Kresničke plešejo v mraku,
vsaka nosi svojo svetilko,
kot da poznajo skrivnosti v gozdu,
ko nosijo v sebi poletno snežinko.
Slonim ob starem drevesu,
ki počasi že dremlje v noč,
v žep mi prileti kresnička,
majhna in zlata pomoč.
Srce se tiho nasmehne,
večer postane bolj mehak,
narava mi podari občutek,
globok, nežen in lahak.
.jpg "francitraven")
Komentiranje je zaprto!