ponujajoči žarki sonca

se lepijo na polt

vpijajo se v kožo

srkajo se vanjo

kot hrepeneče upanje

a so nevednost stopnjujočega

so zakon vsega obstoječega

preizkušen v vsej dobi obstoja

so večnost izkušene preteklosti

in večnost upajoče prihodnosti

so tisočinka sedanjosti

stkana za nazaj in za naprej

so paradigma obstoja

in urbi et orbi

vesoljnega prostranstva

Bojan Foršček