Dragi oče,
spoštovana mati,
preljubi sin,
blagoslovljena hčerka:

natočimo si
kozarec čiste,
hladne, izvirske
vode,

potrkajmo po
hrastovi mizi in
si priznajmo:

Življenje in njega
notno črtovje je
poškropljeno s
krvjo,

ker je razdruženim
lahko vladati.

In ko se ljudstvo
prereka o koščku
starega presušenega

kruha, ki je nekako
obležal na skupni
mizi...

si vladarji manejo
roke in režejo zlate
palice, v strelskih
jarkih umirajo napačni
in vsem ljudem se

hkrati ves čas prodaja
stara pravljica o tem
kako je bogastva
premalo za vse.. !

Pa brez zamere,
ljudje božji,

ateisti, beli in
plavi, zeleni
in črni, rdeči
in modri.

En Ris