
Utelešenje dvojnosti.
Ena stran plava proti resničnosti,
druga jo nese v sanje, v domišljijo.
Vedno v gibanju.
En trenutek popolnoma prisotna,
z mokrimi dlanmi v dnevu,
naslednji zdrsne
v nevidno dimenzijo,
kjer srce skrije obraz
in zadiha.
Del nje pripada oceanu njenega uma.
Ko pride val,
ne beži.
Stopi vanj
in pusti, da jo preoblikuje.
Namesto da bi se razbila,
se razlije.
Iz bolečine naredi tok,
iz tišine poezijo.
Umik je njen način ohranjanja moči.
Tako se zdravi.
In ko se vrne,
ima v očeh več globine.
Ne bori se s tokom,
a mu nikoli ne preda sebe.
Ni ustvarjena za kletke.
Namenjena je, da teče.
Da sanja.
Ivanka
Komentiranje je zaprto!