spreminjam smer

ko se jutranja svetloba

zatakne na robu mojih misli

kot neizrečena slutnja,

ki čaka, da se razpne

hodim mimo tihega roba polj

kjer se obzorje preliva

v barve, ki jih ne znam poimenovati

in v meni se premika nekaj,

kar sem dolgo puščal v senci

spreminjam smer

ko se v daljavi

prelomi glas neznane ptice

in me spomni,

da sem prevečkrat stal na mestu

kjer ni bilo več poti

v dlani nosim drobtine

nekaj, kar je nekoč bilo celota

zdaj pa le še šepet

ki ga veter raznaša

kot da bi želel izbrisati

moje stare obrise

spreminjam smer

ko se nebo nenadoma zatemni

in se v meni odpre prostor

za tisto, kar sem dolgo odrival

v pozabljene kotičke dneva

v kraju, kjer se hribi

dotikajo tihega neba

spreminjam smer

počasi

z mislijo, ki se obrača

v novo smer

Žiga Lev