Dan počasi se prebuja,

oh, želela bi kar spati,

utrujena je od trpljenja,

a treba znova bo vstati.

Težki dnevi se vrstijo,

kako zelo srce boli,

vsi najboljše ji želijo,

a upanje vse bolj kopni.

V njej je ena sama želja,

da bi, če bi, da ozdraví,

da zopet polna bi veselja,

preživljala vsakdanje dni ...

Kaj bo mož in kaj otroci,

če jo naenkrat izgubé,

kdo se veselil bo z vnuki,

kaj bodo delali brez nje?

(Zgodbe in vsakdana.)

tolminka