Nestrpno čaka na postaji,
da se odlepi in odhiti
novim dogodivščinam naproti,
kamorkoli železnim cestam sledi.

V pritajenem ritmu mehanskega srca:
tum, tu-tum – tum, tu-tum – tum, tu-tum.

Lokomotiva hiti do gora,
vsak njen vagon za njo ropota.
Bežijo gozdovi in reke,
hiti mimo vasi iz rdeče opeke.

V pritajenem ritmu mehanskega srca:
tum, tu-tum – tum, tu-tum – tum, tu-tum.

Kot zasopihan zmaj v oblaku pare
na postajo prihiti stara lokomotiva.
Prijazno iz vagonov izpusti
vse potnike, ki so potovali te dni.

V pritajenem ritmu mehanskega srca:
tum, tu-tum – tum, tu-tum – tum, tu-tum.

»Vstopite potniki, vstopite!« Zakriči,
z glasnim piskom s postaje zbeži
in spet se poda na novo potovanje –
z vlakom potujem tudi, ko zatavam v sanje.

V pritajenem ritmu mehanskega srca:
tum, tu-tum – tum, tu-tum – tum, tu-tum.

Tomaž Jevšenak