Danes sem sama,
enako kot včeraj.
Tako je, kot vedno,
tako, kakor zmeraj.

Barve so temne,
oblačne in sive.
Misli nikoli
več niso igrive.

S sklonjeno glavo
hodim po poti;
a dih mi zastane,
ko prideš nasproti.

Senca v trenutku
je barvo dobila.
Žareča svetloba
je noč razkrojila.

Stala sem nema,
ko tvoj je korak,
približal se meni:
prinesel si mak.

Katarina Ambrož