Padec (sonet)
Je dobro delo drugemu storjeno,
morda le klic k čaščenju veličine,
ki daje več od sebe kot drobtine,
nahrani nepoznano, nebogljeno.
A vse zaradi kimanja okolja,
ker z dobrosrčnostjo je pač več vreden
in ni le z videzom, še v duši čeden,
obdaja zmeraj ga vseh dobra volja;
do dne, ko pade zastor, krinka z lica,
grimasa groze se naguba s strahom
in v misli zakoraka mu resnica,
da vešč je slavo sladko pil in s prahom
posipa se, zalije ga grenčica
z vestjo razgaljeno pred smrtnim dahom.
.jpg "Nada")
Kako se preliva vsebina soneta v padec, namesto da bi se duša ob smrtni uri dvigala navzgor. Ampak to zazna pesnik, množica "tistih" pa ne.
Čestitam!
Vzpon in padec anonimnega dobrotnika, lp
Dati, da drugi vidijo, da si dal?
Lagati sebi, prikrivati s tem neke očem zakrite podlosti?
Racionalizacija ali resnični altruizem? Vsak sam ve in na koncu je ... pač konec.
LP, lidija
Hvala, za branje in komentar, draga Nada
vprašanje ali smo z dobrimi dejanji res boljši ljudje ali pa le filamo svoj ego in ko se odločimo za to drugo varianto, da smo samo sebično bitje, sledi razpad ter pozaba, da smo nekako vendarle osrečili tudi tiste druge ...
lpi
Matej, je tako, razpad, ker se odloči videti le temno plat.
hvala in lpi
Lidija, hvala za odličen komentar in seveda črtice :)
Lpi
Komentiranje je zaprto!
