vsak človek mora umreti. vstalega od mrtvih je videlo dvanajst ribičev in nekaj učencev. ostali moramo verjeti. 

tako veliko stoji na tako malo verjetnosti. vendar smo vsi priče, da se iz smrti, zime, rodi pomlad, novo življenje. da se iz smrti semena, rodi nova rastlina.

vstali je tako večno prisoten, le tega, kje ga iskati, ne vemo.

kjer razum zadene ob zid nemogočega, se prične vera ali nevera, kar more po sebi že biti dar duha. 

morda smo vsi napoteni k miru, ki presega ves razum, vsak na svoj način, vsak s svojo besedo ali s tišino ...onstran vrat, kakor so menda tudi imenovali križanega.

obilje miru, tebi, dragi Svit,

in lepe praznične dni,

m.

OJ, miko. 

Jezusovo sporočilo dojemam povsem osebno: kar je on kot človek zmogel, torej lahko  tudi jaz. Zato intenzivno "delam na sebi." Kajti vse kar iščem in potrebujem je v meni, le odkriti in odpreti velja kar je temi in zapahnjeno. Ni človeka, ki bi imel manjšo veljavo od Gospoda, da pa bi bil deležen tega spoznanja se pač mora človek malo zmigati...

Luč na tvoje poti vse dni.

LEPO

Damjana, hvala.

Svit, samo objem in nič besed.

Lpb

Objem, Branka.

Ja Marička poet kot se šika. Objem Mateja