
Skoraj zardim, ko se zalotim,
da v moje misli si nenadoma zašel;
slike sreče padajo iz zraka:
razkuštrani lasje, poljub na rami ...
Pravijo, da najprej je bila beseda,
morda bila je slika, morda je bil dotik,
saj sanje so najlepše prav takrat,
ko živo vidim te, občutim tvoj objem.
Noč: zavetje sanj in hrepenenja,
dan pa prostor za besede, delovanje.
Življenje je preplet noči in dnevov,
šepet besed, dejanj in sanjskih slik.
Nada Odlično.
Ravno danes zjutraj, ko je bil
Še popolni mir in besede niso
Hitele ne sem ne tja sem
Razmišljala. Če bi znala risati
Ali bi mi bilo sploh potrebno
Pisat. A ne pove slika dovolj,
Seveda če se malo poglobiš
In veš kaj gledat, če očem je.
Ker tega ne znam lahko samo
Pišem. Kdo ve ali zadenem
Manj, več ali ravno prav da
Zadenem trenutek s pravim
Pogledom...
Življenje je takšen čudež, da
Več vrednega ni. Ni tko... .
Rada imam tvoje poglede,
Preprosto všeč so mi.
Želim ti lepi dan in Hvala
Za Čudovito pesem.
Ljubezen je zlata vredna,
Daje smisel obstoju in
Poganja v nove dni.
Lep pozdrav,Irena
Nadvse lepe mislil, draga Irena! Res pa je, da človek šele z leti v resnici dojame vrednote.
Hvala, Marko, da me preberete! Pravijo, da so moje pesmi preveč jasne in podučujejo; to pa ni moderno. Razumem, da so časi takšni, da se preko besede vspodbuka lastno razmišljanje, jaz pa napišem vse tako, da se enoznačno razume (v glavnem!). Kaj hočemo, človek ima nek svoj "stil" in meni zmanjkuje časa, da bi napredovala.
Nježnost, ljubav i apstrakcija.
Bravo, Nado!
Brez sanj bi bili kot kaktus brez bodic, lp
Nada, ne sekiraj se. Nekateri avtorji so bolj neposredni npr. Dostojevski, medtem ko pri nekaterih mrgoli metafor, da glava peče, npr. Orwell.
Lepo bodi, Marko.
Komentiranje je zaprto!