
Rada bi ti spekla torto, z jagodami,
ki se ponoči smehljajo v rumu.
Sladek, za potezo čopiča majav, je poljub,
zasidran med zvezdami besed.
Ne maram tvoje sence.
Duši me pogled na premik tvojih rok.
Slabi me v želodcu, ko korak doseže mojo pot in me z verigami omamlja.
Luna se nasmiha skozi megleno ogledalo,
ko s pravljico sežiga ljubezen.
Ne veš, kaj je na poti do trgovine.
Jagode so gnile in smetana je kisla.
Trava je pokošena in njiva prodana.
A rana, še vedno mezi, smrdi.
Gnila je tvoja obala.
Podstreha se seseda, utaplja.
In dom, ki se ob svitu postara.
Komentiranje je zaprto!