
slušaš
svoje tijelo dok predaje se
zavijanju sjevernog vjetra
oko kuće od kamena
kao da se instinktivno spašavaš
od mistike brzo izrasle
iz lica djetinjstva
iz prazne čaše predaka
šutiš
/kao nad zamišljenim/
nad neisplakanim obzorjem
za koji brzo tone
zimsko sunce
Mirko dobro jutro
Je tko. Trenutno je jesen, bo
Pa kmalu Zima in čas odhoda
Tako je to. Kot si napisal.
Ne bomo se videli, ker bomo
Imeli zaprte oči...
Lep dan ti želim,Irena
Težko je izstopiti iz prostorov otroškega doživljanja.
Nada, s spoštovanjem
Težko, zato o tem do zdaj
Nisem niti pisala in pri pesmi
Nisem razmišljala o koncu....
Ne da bi se tega bala, ne da
Tega žal nekak nočem,
Ampak zato ker trenutno ali
Pa se ne zavem, tega bi...
Rada imam žive ljudi, ker
Smrt prinese žalost, bolečino
In temu se niti ne moreš
Upreti niti ne moreš misli
Zlahta preusmeriti, čeprav
Živi preprosto Živimo, čas
Nam je dal še nekaj sebe.
Biti otrok Nada, ni to najlepši
Občutek ki je dan še od
Našega Boga, ker je vesel
Kadar še zmoremo. Ni on
Sam trpel, mislim Jezusa, da
Nam ne bi bilo treba in da
Živimo kolikor se da po
Njegovi besedi. Kolikor lahko
Razumem našega Tomija sva
Nekak blizu. Dobro se je
Zavedat, tako nam življenje
Daje smisel. V tem smislu
Tudi jaz poskusim živeti
Čeprav prave bolečine tudi
Večnost ne zmore izbrisati.
Se pa zamotim s poezijo, zelo,
Hote ali nehote. In vsekakor
Se približujem času...
Mirko je odlično napisal o
Zimi. Prišla bo, vem.
Ne bežim, prazaprav jo
Čakam odprtih rok.
Lepo te pozdravljam in
Istočasno se opravičim
Našem Mirkotu da sem mu
Vskočila v besedo. On bo znal
Sigurno to še bolj opisati,
Saj je to pod njegovo pesmijo
Z vsem spostovanjem.
Lep pozdrav Mirkotu
In tebi Nada
S spoštovanjem,Irena
Irena
i
Nada,
HVALA NA PAŽNJI I KOMENTARIMA.
lpm
Še posebej so mi všeč prazni kozarci prednikov ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Veselim se takvom komentaru!
Hvala, Ana !
Komentiranje je zaprto!