
Je res tako težko biti prijazen? Če že ne prijazen, pa vsaj pošten ali pa spoštljiv?
Nesramnost, gnus in odvrnitev vseh, saj se v lastnih očeh skrivajo ponos, večvrednost in vzvišena lepota.
Laskanje lastne podobe kot glavno vodilo življenja in naraščanje neizmernega ega, ki presega vrh najvišje gore na tem črnem svetu.
Pogledi, ki presekajo dušo še tako stare in utrjene skale v tej gori, ki je stala tam, še preden je človek postal Človek.
Nepomembnost česarkoli drugega, česar glavna tematika ni ta človek sam. Takšni si zapisa »Človek« ne zaslužijo.
Je res tako težko biti dostojanstven?
Komentiranje je zaprto!