
Pod lapuhom v temnem gozdu,
kjer šumi in diši po gozdu,
žabe, miške, zajčki, ježki
skrivajo se v zeleni travi mehki.
Tam, kjer tiho vse obstane,
ježek mali zgodaj vstane,
harmoniko v ročice vzame,
meh zapoje, gozd predrami.
Mili zvok ves zrak objame,
vse živali strese iz pižame,
koj topot šapic in nožic
se zasliši z vseh stezic.
Na jasi ples že vlada,
vsaka žival se mu predaja rada,
ježek gode, vsi se smejijo,
v ritmu skupaj se vrtijo.
Ko pa sonce spet zaide,
glasba tiho v gozd odide,
gozd zaspi in sanje tke,
ježek v zvezde se zazre.
Iz tovrstnih pesmi veje dih življenja,
čeprav včasih tarnaš (v tistih drugih pesmih),
da si izgubljen, pa očitno nisi.
LP RAjko
Naj kar raja tale gozdna druščina, res lepa pesem ...
lp
Francelj
Komentiranje je zaprto!