drevesa, avto, nebesa
rosijo se šipe, iz tvojih ledij med omamna peresa
vse poti v jasi iskanja
preko peg, trepalnic tipava, iskri se kotanja

pridi, predrami, vzburi moj vonj
iskreno te ljubim, pridi še ponj
v zibelki nežno se koža stroji
v listju in hladu se stok izcedi

te primem, odlomim, nežno pihljam
kot stebelce vase te dvignem, te v medenico oddam
še trata zardi, ko telesi zorita
cvetje opojno, sta sokova prelita

zazreš se v oči, ližeš kot med
se tvoje ime staplja na ustnah kot led
ko zbujava čvrste ude, jabolk nareži
se nevihta oglaša, naju znotraj poveži

mimo vasic in čez krivine drviva hrepeneče
ščemi me, gomazi, je mednožje peneče
vsak grm utripe vrhunca začuti
vsakdanji vrvež ljudi ne sliši ne sluti

daj, ponikniva, da stegna kipijo
najina kolesa drug k drugemu vsak teden hitijo
se spušča meglica, je bela tančica
se stisnem vate kot ranjena ptica

sheeba