
Toliko ste že slepi
da že iz središča dvorišča
težko prepoznate moj obraz
še nedolgo nazaj
se je širil vonj domačih rezancev
ki ste jih namesto perila sušili vsepovsod
sladko kisel okus kosmulj
iz kosmatih kroglic s trnovega grma
smo sesljali sočno notranjost
in čez rob pljuvali izsesane olupke
kako ste s svojo veliko pojavo
nosili flance paradižnika na vrt
sedaj ste tako drobni
za konec mi še vzdihnete za nasvidenje
saj me boste kmalu pokopali
in jaz vam rečem za nasvidenje
da me ne pozabite čuvati od zgoraj
Komentiranje je zaprto!