nomen est omen

Živel nekoč je rokovnjač,

prevar bil poln je trikov, fint.

Bilo mu Dimež je ime,

po Kranjskem ropal je fakin.

Rad kradel je bogatim, a

berače reševal iz stisk,

on farjem je levite bral;

res mojster preobrazb in krink!

Bilo mu rosnih dvajset let,

ko Dimež je postal vojnik.

Za dolgih dolgih sedem let 

šel je cesarju služit v Split.

A zanj res ni primeren bil

ta velecenjeni poklic.

Pobegnil je in znan postal,

kot mojster preobrazb in krink.

Našemljen v patra, v plemiča,

a kdaj celo v kak ženski lik,

žandarje vlekel je za nos,

gosposko spravljal v bes srdit,

ki mu zaman nastavljala

povsod po Kranjskem je pasti;

ukanil jo, osmešil je -

pač, mojster preobrazb in krink.

A konec zgodbe je grenak:

zadavil Dimeža je dim,

ko se s pajdašem neko noč

pijan je vrnil v svoj kvartir,

v Trzin, v to leglo ravbarjev

(Kjer zgolj slučajno jaz živim);

v požaru je končal svoj vek,

ta mojster preobrazb in krink!

Matej Krevs