
nomen est omen
Živel nekoč je rokovnjač,
prevar bil poln je trikov, fint.
Bilo mu Dimež je ime,
po Kranjskem ropal je fakin.
Rad kradel je bogatim, a
berače reševal iz stisk,
on farjem je levite bral;
res mojster preobrazb in krink!
Bilo mu rosnih dvajset let,
ko Dimež je postal vojnik.
Za dolgih dolgih sedem let
šel je cesarju služit v Split.
A zanj res ni primeren bil
ta velecenjeni poklic.
Pobegnil je in znan postal,
kot mojster preobrazb in krink.
Našemljen v patra, v plemiča,
a kdaj celo v kak ženski lik,
žandarje vlekel je za nos,
gosposko spravljal v bes srdit,
ki mu zaman nastavljala
povsod po Kranjskem je pasti;
ukanil jo, osmešil je -
pač, mojster preobrazb in krink.
A konec zgodbe je grenak:
zadavil Dimeža je dim,
ko se s pajdašem neko noč
pijan je vrnil v svoj kvartir,
v Trzin, v to leglo ravbarjev
(Kjer zgolj slučajno jaz živim);
v požaru je končal svoj vek,
ta mojster preobrazb in krink!
Močno predelana in (izboljšana:) stara pesem
Split - v starih časih avstroogerske mornarica
Pobegnil je in znan postal,
kot mojster preobrazb in krink.
Prav je, da si jo spesnil, da se ne pozabi ta rokovnjaška legenda.
hvala,
vprašanje: zakaj je vojaški poklic velecenjen?
ker je Prešeren napisal:
Učeni stan je zanič’van;
skrbi in huda letanajprvi stan soldaški stan;
Komentiranje je zaprto!