Medved Brundač
je pravi garač,
a v resnici kosmat
in prijazen sanjač.

Zjutraj iz brloga
toplega zleze
in pogleda, kam veter
listje breze žene.

Potem pa odtava
do bližnjega potoka,
če voda ni mrzla
in ne pregloboka.

Tedaj skoči v valove,
zapoje na glas
in smešne zvoke
oddaja ves čas.

Obišče še čebele,
ker med mu tekne,
sladek zajtrk
mu prav dobro dene.

V grmovju borovnice
si sproti nabere
in sit ter zadovoljen
pred spanjem zobe si opere.

Tomaž Jevšenak