Vsak premik loka zareže
v možgane;
v srce;
v kosti.
Rine globje in globje,
do krvi in krikov.
Do solz,

ki več ne pritečejo.

Sediš in vreš iz pulpe.
V tebi so gibi.
Nikoli
izplesani,
videni.
Od utišanih,
zamolčanih,
izbrisanih.
Od razčlovečenih senc
ujetih v brezizhodnost.

Daš jim prostor,
bližino,
čas,
glas;
kar jim je bilo odvzeto.

Ostaneš utrujen.

nada pecavar