Spomnim se, da sva še včeraj bila skupaj.

Se spomniš?

Razmišljam...

Še danes ne vem, kaj mi je bilo, da sem te s pestjo udaril...

.....v obraz.

Ne vem, zakaj sem ti polomil rebra.

Ne vem, zakaj.

Razmišljam......

Včeraj sem imel slab dan.

V službi je bilo vse narobe.

Ne vem, zakaj sem na poti domov...

....zbil otroka.

Ne vem, mogoče sem preveč spil,

čeprav nisem pijanec.

Ne vem, zakaj me nisi pričakala z nasmehom

na ustnicah.

Ne vem, zakaj me nisi pričakala

z dobrim kosilom.

Ne vem, zakaj me, ko sem prišel domov,

ni premamil vonj po kavi.

Razmišljam,

keko bi rad spet videl tvoj obraz.

Razmišljam, 

kako bi rad.....pobožal tvoje lase.

Razmišljam,

kako bi rad poljubil tvoje ustnice.

Ne vem,

mogoče sem slab moški.

Ne vem, 

morda....sploh nisem moški.

Ne vem.....

Vem, da nisem vreden kosila, kave in nasmehov.

Res, mogoče se boš jokala,

mogoče me boš spet iskala.

Vem, da tvoj smehljaj bi me pogrel,

če bi najino zgodbo znova začel.

Molče gledam svoje krvave roke.

Molče gledam prstan na roki.

Molče se skrivam za samim seboj.

Molčeče in boleče so moje solze.

Razmišljam.....

Rad bi te znova objel.

Rad bi te znova poljubil.

Rad bi.....spet.....jedel "makaronflajš" poleg tebe.

Razmišljam....

Mogoče te boli.

Mogoče te skeli.

Mogoče te kljuje.

Razmišljam.....

kako toplo je (bilo) ob tebi.

Mi boš oprostila.

Me ne boš grajala.

Bo spet dišalo po kavi in tvoji ljubezni?

Vem, da sem bil pregrob.

vem, da sem preveč spil.

Razmišljam, po kateri cvetlici dišiš danes.

Razmišljam, kako bluzo nosiš danes.

Razmišljam, kako se počutiš danes.

Ne vem....

Ne vem....

A imel bom dovolj časa za 

razmislek, ko bom gnil za zarjavelo rešetko.

Ne vem,

a oprosti mi.

Brez tebe mi živeti ni.

STOP!

Na Svoji Poti