
Vedno bolj tu.
Prihaja.
Od nekdaj je bila tu.
Zaprta. Neozaveščena.
Od nekdaj se sprehajala
mimo kamnitih hiš,
mimo visokih orehov,
mimo polj,
za šumečo se tolažbo.
Od nekdaj tu,
stoje.
Veter v obraz.
Od nekdaj v obraz.
Od nekdaj
ta obraz nastavljala navzven,
kot sončnice.
Obraz.
Prihaja
iz te vasi, iz tega gozda, iz tega mesta.
In ostaja tu.
Potolažena.
Komentiranje je zaprto!