
Noč je.
Merim njeno dolžino,
ko čakam
svežino njenega jutra.
V aprilu.
Počasi, namerno,
skoraj preglasno,
kot kopitar
postopam ob oknu
tvoje modrine —
da bi bil viden,
da bi bil slišan.
V aprilu.
Okno je temno.
V njem zvezde v odsevu
pariško modre gladine
iščejo note,
zlagajo takte
za lahke korake
pred spanjem ...
V aprilu.
Do jutra,
ko pesem razkrije:
pod oknom je bil spet,
gledal v tvoj svet
in čakal …
in čakal …
Zmeraj.
Nada, hvala za branje,
lep trubadurski pozdrav.
Irena, hvala za branje in mnenje, me veseli tvoj komentar.
Lp, Caki
Čestitke k podoknici tudi z moje strani,
lp, Ana
Ana, urednica, hvala za izbor in komentar.
Samo eno vprašanje: "Dvakrat sem prečrtal V aprilu, ker sem tako hotel še bolj poudariti "zmeraj". A sem uspel?
Hvala, lp, Caki
Komentiranje je zaprto!