
Odprem oči.
Nekaj časa gledam v strop.
Isti je kot včeraj.
Nato pogledam v steno.
Tudi ta je ista kot včeraj.
Čez pol minute pogledam na tla.
Ista so kot včeraj.
Zavem se, da je temno.
Ampak, tudi včeraj in predvčerajšnjim je bila tema.
Pogledam desno, kjer je wc školjka.
Iz nje smrdi isto kot včeraj.
Zavem se samega sebe.
Vsak dan sem isti.
Grem proti debelim in masivnim vratom.
Tudi ta so....vsak dan ista.
Z obema rokama začnem tolči po vratih.
Isto kot vsak dan.
Zaslišim rožljanje s ključi.
Tudi včeraj in predvčerajšnjim sem ga slišal.
V prostor vstopita dva dečka v plavem,
isto kot vsak dan.
Po mojem telesu začno padati batine,
ampak te so.....vsak dan hujše.
Padanje iz brezizhodnosti! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!