vročica noči prenesena v kri

ob zdrsu pa nje razgaljeni boki

pod rokami napete poloble

žareče kot tleči zaton ognja

pod vzgibi odstrte tančice prikrite strasti

razgaljena in z bafijo natrta temna koža

izmikajoče se želje

neslišno vpijejo svoj da

za vnaprejšnjo pot upov

in višje proti obljubam nebes

proti obetajočim željam

žgočimi kot zakopano lunino srebro

prebadajoče v živo rano mesa

zgoraj in spodaj

ne vedoč kaj je vmes

Bojan Foršček