deklica sladoled je postrani
ker bi ga tako jedle čebele
(če bi imele roke
in majhne prtičke
in mogoče klobuk)

kap kap kap
gre vanilijev oblak
ki pada s korneta kot zaspana luna
in ona reče “ups oprostite čebele”
ampak ji ni zares žal
ne čisto
samo malo v komolcih

nekje čebela kihne
(ahči, cvetni prah!)
in druga čebela si to zapiše v zvezek
“danes: deklica poje naše bodoče rože???”

deklica liže hitreje
za znanost
za prijaznost
za brneče razloge, ki jih nihče ni nič vprašal

njen jezik postane rumen helikopter
pristaja na jagodnih planetih
jih pobira
in jih dostavlja naravnost v čebelji štab

ki je v čajni skodelici
ki je v oblaku
ki je v njenem levem čevlju

reče: “to je za vas, čebele!!!”
z obrvmi iz sladoleda
in lepljivimi koleni

in čebele ne rečejo nič
ker so preveč zaposlene s tem, da so čebele
ampak ena izmed njih malo zaploska
z nevidnimi rokami

in sonce se še malo stopi
samo zato, da pomaga.

Hors