
Mogoče se jutri zgodaj zbudim,
z dvorišča predrami me smeh,
hrup se ujame v sence dreves
in veter usahne v poteh.
Sonce poboža zaspane oči
in roka zastrne pogled,
dan me povabi: “Pridi še kdaj!”,
za mano izgubil je sled.
Mogoče se jutri zgodaj zbudim,
kos mi bo pesem igral,
in s tabo zopet se bom objel,
mogoče bom jutri vstal.
Moj zna tudi igrati! :)) Res je, kosi pojejo. Hvala za opazko.
Veš, če je človek še živ
Ni pogreba. ...
Lp,Irena
Komentiranje je zaprto!