Sneg molčanja
Ko se ugasne dan
in priplazi vame samota,
začnem prežvekovati
letnice časa.
V tihem svetišču pričakovanj
spoznavam obraz,
svoj sneg molčanja,
oškropljen od blata.
Nosim bodočnost,
ki me utiša,
še predno jo izgovorim.
Včasih sredi poletja sanjam zasneženo cesto,
kar si razložim, da sem hladen v komunikaciji.
Drugič pa mi podzavest sporoča,
da zasnežena krajina kaže,
naj v sporu ohranim
mirno glavo.
Res vsega ne moremo povedati. Tudi za najbližje je včasih bolje da kaj ne vedo. Kar ne vidiš ne boli.
Lp, M
Sneg vseh onemelih ( avtor verza Paul Celan)
Čestitke k pesmi iz tišine,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
