NEŽNI UTRINKI
Med prsti se mi drobijo ure,
ne kot pesek, prej kot svetloba,
ki jo razumeš šele,
ko zapreš oči.
Nič ni bolj tiho
od misli, ki se noče izreči.
Tam, v razpoki med pomenom in dihom,
se rojevajo najčistejše oblike resnice.
Dotik ni nujno bližina.
Včasih je le odmev telesa,
ki si ga je izmislil spomin,
da bi opravičil praznino.
In vendar,
nekje med neizgovorjenim in pozabljenim,
vztraja nekaj krhkega,
nežna napaka v logiki sveta.
Morda so to utrinki,
ki jih ne zadržiš,
ker ne pripadajo času,
ampak zavedanju,
ki pride prepozno,
in ostane ravno dovolj dolgo.
Zato jih ne lovim več.
Pustim, da me najdejo sami,
kot misel, ki ni moja,
a me razume bolj kot jaz sebe.
Navdušen sem do te mere , da sem ostal brez besed,
zato naj ponovim tvoje
Dotik ni nujno bližina.
Včasih je le odmev telesa,
da bi opravičil praznino.
in med vsemi dobrimi kiticami
je tudi zaključna edinstvena.
*
Mirko in RAjko hvala, da sta jo začutila!
LpD
>>> Med prsti se mi drobijo ure,
ne kot pesek, prej kot svetloba,ki jo razumeš šele,ko zapreš oči.Tam, v razpoki med pomenom in dihom, se rojevajo najčistejše oblike resnice.<<<
Zelo lepe misli. Izpostavil sem jih samo par, čista sublimacija.
Lep dan želim, Marko.
Tole bi še pripomnil: od razumevanja do ljubezni ne more biti daleč.
Lep pozdrav, Marko.
Komentiranje je zaprto!