Pihnem v regratovo lučko

in že spet sem rosno mlad,

v travi, do pasu visoki

gledam seme, ki gre v dalj.

Veter nosi ga nad strehe

hiš vasi, kjer sem doma

kjer so cerkev, šola, vrtec,

bar in renesančni grad.

Fantiči se gredo ristanc,

skačejo ves ljubi dan.

Punčke se igrajo s punčkam,

sonce se smehlja z neba.

Mila regratova lučka,

to te prosim iz srca:

mami naj iz trgovine

mi prinese par copat,

a iz vzhodnega Berlina

Oči čimprej kup igrač

in da bi, če bi se dalo,

malo manj prepirala.

Fantiči se gredo ristanc,

toda eden goljufa.

Punčke se afnajo s punčkam,

sonce kremži se v obraz.

Gola regratova lučka

ni spolnila vseh želja!

Mami res ni pozabila

mi kupiti par copat,

Oči res se iz tujine

vrnil s kupom je igrač,

a kot prej po cele dneve

spet hudo se kregata.

Fantiči so se sporekli;

kamni žvižgajo skoz vas,

Punčke so se steple s punčkam,

sonce skrilo za oblak ...

Matej Krevs