ZASTAVA
slepi stroji molijo v trebuhu neba.
grenka je voda imen
in moj glas nima več korenin.
ležim med razbitimi krili,
berač med klovni,
in goltam svojo temo
kot zastavo, ki noče pasti.
in goltam svojo temo
kot zastavo, ki noče pasti.
Na poti v temo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
