
Gledam zvezde
V gluhi noči
Ki ne sliši
Kot bi bila gluhonema
Strmi v dno
kjer kot otrok
Cepetam pod nebom
In iščem svojo zvezdo
Sreče
Vsi smo večni iskalci. Iskreno ispovedano.
Lepo soboto, Marko
Marko lepo pozdravljen
Res je, smo. To ima zmeraj
Večje razsežnosti, skoraj že
Blaznost...
Lep večer Marko,I.
Besede se najprej zdijo kot tiktakanje ure sredi gluhe noči ... Nato nebo odbije nekaj utrinkov spominov ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan dober dan
Hvala ti za podčrtanko.
Dober dan ti želim,Irena
Prekrasna, presunljiva gluhonema pesem, ki povezuje človeka, zvezdo in neskončno...kjer je gluhost le odmev korakov in nemost le pogoj, da zaslišimo nemo lepoto Bivanja Vsega...
...Navsezadnje smo iz istega...zlatega...prahu, kot zvezde...
Objem, draga Irena,
Majda
Komentiranje je zaprto!