
oblečem datoteko
majhen ZIP besed
rokav
nedokončanih verzov
stisnem v žep tišine
dneve
ki niso nikomur poslani
ptice
ki so pozobale let
svetlobo
skrito za pikami
ko jo odprem
ni gumbov
ni ikon
samo
topel
svetel svet
se razgrne v meni
razkošje?
shraniti vesolje
v majhnem plašču
nositi ga
brez strahu
V pesmi lahko prepoznamo bogastvo podob in pomenov, ki navdihujejo in prinašajo zmožnost prepoznavanja lastne umeščenosti. Zanimivo je, da lahko tudi plašne (ptice) tišine razpirajo priložnost, da se odmaknemo od strahu. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, hvala za čestitke in tvoj čudovit komentar.
Komentiranje je zaprto!