
1.
v meni se premika
nekaj ostrega
kot da bi se občutek spominjal
več kot jaz
vsak vdih
je poskus
da ne izdam
svoje skrivnosti
2.
ko stopim v sobo
nekontrolirano
iščem nekaj
brez posebnega razloga
v zraku visi
neimenovana napetost
ki se svojevrstno ubesedi
v mojo pesem
3.
včasih se mi zdi
da se telo uči govoriti
v jeziku ki ga ne obvladam
vsak gib
je krik
ki se pretvarja
da je samo premik
in jaz
sem le poslušalec
lastne notranje pokrajine
4.
ko zaprem oči
se v meni odpre
dolga temna dvorana
v njej odmevajo
misli ki niso moje
a jih slišim
kot dediščino
ki se ne da odložiti
morda je to
moja resnica
da sem zgrajen
iz šumov tišine
in lastnih sanj
... biti daleko od mračnih... biti najdalje od bezdušnih i zalutalih ljudski je izbor.
Veoma, veoma me prostrijelio ovaj sjajni uradak.
lpm
Poštovani Mirko,
tvoje riječi su me dotakle.
Drago mi je čuti da je moja pjesma pronašla put do tebe, do onog mjesta gdje čovjek još razlikuje svjetlo od tame. Slažem se - biti od bezdušnih i izgubljenih nije samo izbor, nego i potreba da sačuvamo ono malo što u nama još treperi.
Hvala ti na čitanju i na tome što si prepoznao ono što u pjesmi titra.
Ljep pozdrav iz Slovenije! Ramiz Velagić - Žiga Lev
Morda bi pesem zvenela celo močneje le z zadnjo kitico v 4. delu. Pa vendar se iskanje vedno znova začne, tako skozi to pesmijo, na koncu katere je tišina slutnja novih. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, hvala za tvoje čestitke, podčrtanko in za besede. Vesel sem, da je moj ciklus pesmi z naslovom Faza lucidnosti dosegel tisto raven ostrine in prečiščenosti, ki sem jo iskal. Včasih se zdi, da pesmi same odprejo prostor, ki ga avtor šele naknadno razume - lepo je, ko ga kdo drug začuti prej.
Lp! Ramiz V. - Žiga Lev
Komentiranje je zaprto!