
razpršene na robu noči
kot neizrečena molitev
razbijejo se v neukročene misli
v očeh ostane senca
spomina ki se počasi prebuja
jaz med tišino in šumenjem
poskušam ujeti raztresene podobe
kot vzporedne projekcije grehov
v neustavljivi neumnosti
Komentiranje je zaprto!