Pogled nekega dne
v zavihku dneva,
ko čas pozabi dihati,
me ujame pogled —
zelena kri zemlje,
utrip pod cvetom pelina,
reka, ki ni nikoli ista
na obzorju
gore razgrinjajo misli,
vsak dan z novim obrazom
vetrnica, zarjavela,
še vedno sanja o vetru
in času, ko je vrtela svet
vse je tukaj —
sredi opoldneva,
vmes med včeraj in nikoli
ptice so odletele naprej,
jaz pa obstanem
v mehki teži tega razgleda
Zaustavila me je s svojo tihoto. Všeč mi je.
Lp, Polona.
... jaz pa obstanem
v mehki teži tega razgleda
Mehka teža razgleda - tolažilno, a vendar polno nekega zavedanja končnosti. Lepa lirična izpoved.
LpL
Hvala vsem za povedano in za podčrtanje. LP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 04. 06. 2025 ob 19:44
- Prebrano 318 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 304.85