Sem kot učenec
ki v Emavs potuje.
Ker nič ne dojame,
še vedno žaluje.

S propadlimi upi
hodi po poti,
ne prepozna Njega,
ki gre mu nasproti.

Z zastrtim pogledom,
gleda v tla,
misli da sam je -
predvsem brez Boga.

A Tisti nasproti,
je Križani, Vstali,
prav tisti Mesija,
ki so ga čakali.

Spozna ga naposled,
ko lomil je kruh.
A On je izginil,
ker zdaj je spet duh.

V srcu učenca,
se nekaj prelomi.
Začenja verjeti
in nič več ne dvomi.

Kot tisti učenec,
v Emavs potujem.
Ko Jezus me sreča,
spet trdno verujem.

Naj z mano ostane,
Ga prosim ponižno.
Naj da doumeti,
kar zdi se približno.

Njegov sem učenec,
z Gospodom potujem.
Srce mi gori,
ko z Njim obedujem.

Vsem grem oznanit
da On res živi.
Pojdite na Pot
zdaj z mano še vi!
----------
napisala: Katarina Ambrož

Katarina Ambrož