Obožujem humor,

ampak ne

prvega aprila.

Zdi se prisiljen,

podobno kot valentinovo.

Humor in ljubezen

sta najboljša spontana.

Ampak, ker je bil danes

službeni sestanek,

sem cel večer razmišljal

o popolni šali,

ki bi požgečkala

dolgočasno rutino.

Še pesmi,

ki so vdirale 

v možganski pomnilnik,

sem prestavil v mapo KASNEJE.

V idejni iskalnik sem vtipkal:

Idealna šala na račun šefice.

Takšna, ki bi

v črnih petkah 

naredila droben 

korak čez mejo.

Nasmejala bi še tiste,

ki ne razumejo slovensko

in tiste, ki zaradi šole v naravi

svojih otrok računajo, 

koliko dek salame

si bodo privoščili pri malici.

Naš kolektiv sem že davno 

poimenoval Palčki Minimalčki.

In mislim,

da sem to popolno šalo,

pozno v noči

končno našel.

Na sestanek

so sodelavci

prišli poklapani

kot, da jih nekdo

pelje pred strelski vod.

Ne bi upal staviti,

da kdo od njih ne bi raje

izbral te opcije.

Sam pa sem kljub podočnjakom,

kot zajec na kokainu,

priskakljal v prostor smrdeč

po švicu, v kotu katerega

se lesketa plesen.

Ne tista plemenita.

Usedem se na stol,

od koder se me bo

najbolje videlo in slišalo.

Samo pravi 

trenutek moram najti.

Zdaj zdaj bo.

Dvorni norček bo

namesto kraljice 

zabaval sužnje.

Na konici jezika

okušam njeno

neslanost.

Šalo vseh šal.

Kraljica šokira 

z matom v eni potezi.

Pusti me zaprtih ust.

Svoj nagovor

namreč začne

z opozorilom,

da je vrag odnesel ...

Črni Kos