Trdi listi,
popisani na obeh straneh
s črno tiskanimi,
pokončnimi črkami v ravnih vrstah,
so enakomerno obešeni
na vrvici dneva.
Privabijo Zefir.
Našobi usta,
premika ustnice
in rahlo piha v bele pravokotnike.
Pozibavajo se naprej - nazaj,
v njihovi togosti je nekaj ljubkega.
Ogleduje besede;
dotakne se črk -
obarvajo se vedno drugače
in spustijo komaj slišen zvok.
Tega pa res ni pričakoval!

Ločila preskakuje,
na presledkih poležuje
dokler ...
vse skupaj ne preglasi
togoten, penast Boreas.
Huda ura:
lomi ščipalke
liste meče na tla
in se podi za njimi.
Črke poskačejo v travo,
brezumno letajo sem in tja;
skušajo se skriti.

Ko se odvrtinči,
vrvica sameva.
Črke ostanejo v travi.

Čakajo na tvorce besed.

nada pecavar