Platonično zaljubljen sem v fanta,
v moža, ki nad goro mavrico nariše.
S svojo roko me objame in me poljubi
iz mene utesnjenost vso iztisne.

Posmehu, nedolžen, tiho se predajam,
prepoln ljubezni sem zadrževane.
Ko govori, hipnotizira me, prek telefona,
predam se tebi, ki objameš me okoli boka.

Zavem se, da sem krhek kakor mesečina
iz mene čudežen ljubezni se sok izliva,
kot barva vode, hip nepozabljiva
za izpoved tebi polil bom kri črnila.

Dih zadrževan med vrsticami ostaja,
tvoje ime v meni tiho odmeva,
kot senca dlani, ki nikdar ne izgine,
a v meni še dolgo toploto ohranja.

Tomaž Jevšenak