Minljivost
ostaja,
ostaja večnost
večnih vprašajev,
čakanje odgovorov,
subjektivno reševanje
v lastnih mislih,
ko klanec ni raven,
ko poti so težje prehodne,
v dojemanju časa trenutkov,
takšnih ko zemlja obrača po svoje.

Ne mari,
ne dregaj preveč vneto,
ne tja koder ti jemlje moč,
vso energijo svoje sreče,
ne mari.

Naj ti bo mar,
da vzporednost je v minljivem,
v enakem hitenju drobljenih dnevov,
ko grejo koraki naproti.
Pridem.

IŽ-lev