edini način,

kako ujeti večno

lebdenje v svetlobi –

odkriješ skoraj

slučajno

s previdno pogumnostjo

pogubljaš

privlačnost drame

zgolj

iz radovednosti

krošnjariš

s svojimi močmi

brez kreme za sončenje,

brez zaščitnega filtra -

ti sonce

popacka obraz

očarljivo

kot metulj,

ki spi v dežju,

kot riba,

ki spi odprtih oči,

ali trave, drevesa -

prodniki

pod valovi

viže spodobnosti,

udobnosti

in primernosti

krajšajo

popoldansko svetlobo

in daljšajo sence

na šipah

neprebavljivo

mineštro emocij

izbruhaš

na recikliran papir

ga sežgeš -

in si s pepelom

ozaljšaš čelo

za bogve kak

brezvezni ritual

v svesti-

da vse mine,

da itak ne bo ostalo -

pa če se še tako

krčevito

oklepaš

lastne

čarobnosti

fionapanmor