
Nekje na Vranskem,
na žici sedijo
tri vrane in
zrejo v polje.
Poglejta,
spet je tisti
možakar tam.
Peti dan zapored.
Jaz bom že vedela,
si dobro zapomnim
obraze.
Mislim,
da je izgubil
nekaj dragocenega.
Morda prstan!
Ne upa domov
k ženi!
Predvideva prva.
Ne, če bi se
kaj svetlikalo,
bi že opazile.
In draga,
vse vrane
si dobro
zapomnimo obraze.
Nič posebnega nisi.
Stavim,
da je posadil
čarobno seme,
iz katerega bo
zrasla največja koruza.
Majhna luknja je izkpoana
pod njegovimi nogami.
In zdaj v pričakovanju
spremlja napredek.
Jaz bom že vedela,
se spoznam na orodja.
Napove druga.
Kakšna čarovnija
neki no.
Saj sploh nikoli
ne pogleda v tla.
In draga,
vse vrane znamo
z orodjem.
Nič posebnega nisi.
Slikar je,
gleda v gore,
da jih bo
kar se da
točno narisal.
Če bi se vsaj obrnil
in me videl,
bi lahko dobil
zanimivejšo idejo.
Jaz namreč
naznanujem temačnost.
Romantizira tretja.
Draga, vse vrane
napovedujemo nekaj
slabega.
Nič posebnega nisi.
Se zopet oglasi prva.
Črni kos
leti proti njim.
Joj, samo še
njega se je manjkalo.
Misli, da je
nekaj posebnega
s svojo noro
teorijo zarote,
da ta človek
sploh ni resničen.
Zavzdihnejo vse tri.
Zabavno! Črni kos je element presenečenja.
Lp, :))
Napeta pesem - kot struna! In umetnik je res malo drugačen ...
V vranje črnem je tudi črni kos težko kosu kos v črnem. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!