
nekdo se tihotapi
govori v tišini
ne poznam te
tvojih cigaretnih ustnic
imela sva avtomobil
ti si pritiskala na plin
jaz uglasbil vsak spomin
na pomoč
sem tulil
na pomoč, draga ubijalka
prihrani macolo za pozneje
in potem se je zgodilo
rekla si
takšna ne morem v šolo
si razbil moje zobe
moj prelep nasmeh
čudovit je uspeh ko ne jočeš
odšla si v Peru
kamor ti ne morem sledit
če bi šel živet v iglu
bi bilo manj škode
pomagaj mi
razkrinkaj moje strupene sledi
razbij me z macolo
moj nasmeh je hudič
ne odlašaj z macolo
v šolo ne hodim več
vse to bom pozabil
kot en neroden slon
slon z diplomo in magisterijem
kot
da ljubezen ne stane vsega
*** in še hudomušen komadek, narejen z umetno ***
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!