za zidovi

je govorila,

da bi rada živa

umrla.

med požirki

sladkega pelina

ji misel obvisi

na miramaru.

od kod,

se vpraša,

od kod tolikšno usmiljenje

za kozmične klateže,

za njihovo zvodenelo

moledovanje,

za izpljunjene praznine

v stolpih tišine.

samotnica pestuje

prezir

za zidovi zatajevanja.

med požirki

ji vznemirjenje jemlje sapo,

da ne pobegne

s kakšno lahkotno

žepnico

v jamo svoje notranjosti,

in te sleče vsega

kar nisi,

nisi nikoli bila.

bonaca

te razpoči

v naročje dišeče

raghbe.

nahrani

novo svetlikanje,

ki ne omogoča

vrnitve

za zidove.

fionapanmor