
Okoli mene
kitara Mlinarca.
Pred menoj na
obrisu okna
odsev morske
gladine v soseski.
Kaj je res?
Fantazma razuma
ali spoznanje,
da se misel podoba
zaključita s pavzo,
tišino, piko in
padcem v praznino.
Misel kot živa
podoba sence...
Morda je zato
meditacija ali
opazovanje
toka, diha, misli,
občutkov
edina zavora
za ustavljanje
pobesnelih vlakov,
cvilečih zavor,
tresočih src in
trgajočih udov.
Ključ, ki odpira
in zapira vrata
skozi katera
buči sprevod
podob, mrtvaških
glav, senc in
zvokov v
v večnem ponavljanju
istega a vedno
v drugačni
igralski zasedbi
kot potujoče gledališče
življenja, z različnimi
odri, maskami in
dialogi, a enako
poanto v vseh
uprizoritvah - svet je
kot oder, in mi zgolj
duše v različnih
kostumih...
Danes si pesnik,
naslednjič berač,
enkrat priljubljen,
drugič neznan.
Komentiranje je zaprto!