POSTAJAM
Nesluteno počasi
postajam del tvoje poti...
in vem,
kako včasih bolijo tvoji koraki...
Nesluteno počasi
postajam del tvojega časa...
skoraj ne vem,
kako polzijo mimo vsi ti trenutki...
Nesluteno počasi
postajam del tvojih misli...
in se komaj zavem,
kako nemirno iščejo srečo...
Sem le na poti
v času
brez misli...
Darinka, po mojem okusu preveč tropičij. Kaj ko bi kar vsa ločila opustila?
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darinka
- 31. 12. 2016 ob 01:19
- Prebrano 509 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 113.46
- Število ocen: 6