
Stara celina
na lovorikah sedi,
po letih miru,
nedotakljiva se zdi
a vojna pred vrati
nevarno preti ...
Brez pravih vrednot
bi ta družba živela,
že dolgo propada,
je moč izgubila
a status udobja,
bi kar še ohranila.
Mir je vrednota,
ni samoumeven,
ga moraš graditi,
zanj trud je potreben
a v mnogih glavah,
je žal nepomemben.
In potem se godijo
te vojne, nemiri,
ko vse eskalira,
vsevprek so prepiri,
kdo prvi, kdo zadnji,
na svetovni bo sceni.
Pogled v prihodnost,
nedaleč naprej?
Težko si zamišljam,
kaj bom videl v njej
in kaj doživel,
kar še nisem doslej.
Živjo Tolminka,
vsi vidimo.
a ljudje kakor da so vdani v usodo.
To ni dobro.
svet pa ima tako kakor vse ostalo svoj ROK TRAJANJA.
(in nisem edini ki se sprašuje, tako kakor ob pogledu
na pasterizirano mleko v hladilniku, ki je ravno včeraj
pretekel: "Ali je še dober za belo kavo ali je bolje narediti palačinke, ker bi se v prvem primeru zasiril in bi smrdela cela kuhinja?"
kar tako stran vreči pa nam ne godi
Ampak svet je res prav v identičnem stanju.
in ljudje se ga bodo oklepali do zadnjega
namesto, da bi rahljali svojo bolestno navezanost na preobilje
materialnega luksuza.
Res je stara gospa Evropa
Brez pravih vrednot
bi ta družba živela,
že dolgo propada,
je moč izgubila
a status udobja,
bi kar še ohranila.
živi polno kjer koli že si, a uživaj po pameti zdravi
RAjko
Komentiranje je zaprto!